Po odličnem zajtrku smo imeli tako kot vsako jutro ocenjevanje šotorov. Nekateri smo bili nad ocenami razočarani, drugi pa zadovoljni in že pričakujejo naslednje jutro, ko bodo pri zboru pred dvigom zastave za nagrado dobili bonbone.
Ko se je ocenjevanje končalo, so nam nekateri mentorji pripravili opremo in orodje (vesla, reševalne jopiče in kanuja) za naslednjo igro mnogoboja - hitrostno dirko z kanuji. Za lažje usklajevanje veslanja in usmerjanje čolna so nam, za spremembo, pri tej disciplini pomagali tudi mentorji, ki nas sicer samo spodbujajo, navijajo za nas in nam podajajo navodila za čim boljšo izvedbo. Ker smo želeli čim bolj izkoristiti sonce pred napovedanimi popoldanskimi nevihtami, ki smo jih na koncu tudi pričakali, smo lahko tudi preostanek dopoldneva preživeli na plaži, lahko pa smo odšli v tabor in se tam pozabavali z odbojkarsko žogo.
Temu je sledilo zasluženo kosilo. Po njem pa smo prvič v tem tednu čas izkoristili za pridobivanje veščin. Pionirji so lahko pridobili veščino plavalca ali preventivca, starejši pa smo imeli na izbiro veščine bolničar, naravoslovec-gozdar ali pa likovnik. Kljub napadu dežja, smo vsi uspešno pridobili prvi del zahtevanega znanja, predvsem praktičnega, in že komaj čakamo drugi del, da si veščine popolnoma zagotovimo. 
Zaradi močnega neurja smo po malici dobili možnost, da si na suhem ogledamo film. Ker je dež še pred večerjo ponehal, smo starejši udeleženci odigrali odbojkarski dvoboj. 
Po večerji smo imeli gasilski kviz, kjer so preverjali tako gasilsko znanje kot tudi znanje, ki smo ga pridobili tekom tabora (npr. pri predstavitvi reševalnih psov). 
Po branju pošte in ljubezenskih pisem smo odšli spat.