Današnji mnogoboj se je razlikoval od drugih tekem. Medtem, ko so se ostale igre mnogoboja odvijale na suhem ali ob jezeru, se je ta odvijal na jezeru. Pri današnjem mnogoboju so morali tekmovalci veslati s kanujem do doma narejene boje. Narejena je bila z oranžnim balonom in plastično steklenico. Tekmovalci so se vsi opremili z jopiči in vesli postavili v dve vrsti pred črto. Ko je piščalka zapiskala sta se dve skupini podali na veslanje do boje in nazaj. Tekmovalci so vsi morali določiti kdo bo veslal, kdo ne ter kje bodo sedeli. Zmeniti so se tudi morali iz katere strani bodo obkrožili bojo. Pri tem mnogoboju ni bilo pomembno biti na prvem mestu, pomemben je bil čas veslanja. Da je vožnja potekala brez kakšnih zapletov so tudi določili tempo veslanja. Tekmovalci in njihov mentor so morali priti nazaj do starta, nasesti kanu ter se postaviti pred črto. Takrat se je štoparica ustavila. Ta mnogoboj nam se je zdel kar zanimiv, saj je bil drugačen od ostalih tekem mnogobojev.
Napisal: Timotej V.
Ne, nisem tu prvič.
Tukaj sem sedaj drugič.
Te šole sem se s to funkcijo prvič udeležil pred dvema letoma.
Da.
Seveda, super ekipa ste.
Ne.
Sem namestnik predsednika zveze in smo s kolegi prišli, da pogledamo, kako se imate, da vidim kako je z vami, če ste v redu.
Intervju pripravile: Julija J., Tinkara R., Iza B.
Vsako leto pridemo na obisk vseh vas ki ste na taboru, tako da malo pogledamo kako se imate.
Super.
Ne vem če bi kaj dodal, saj verjamem da ima vaš vodja Uroš vse pod nadzorom in mu zaupam.
:)
Bi, hahahhaha.
Sem trenutno namestnik poveljnika in je prav da pridemo tako malo pozdravit.
V bistvu nesmiselnih intervencij ni, vedno ko nekdo rabi pomoč pač pokliče gasilce in mi smo tu zato, da se odzovemo. Če nekdo oceni da rabi pomoč ali se počuti ogroženega bomo prišli.
Intervju pripravili: Nejc P., Massimo P., Anže Z.
Drugi del v sklopu mnogobojev je bilo kurjenje ognja. Tokratna posebna panoga je nasprotna temu, kar po navadi počnejo gasilci.
Potekalo je tako, da so na začetku morali vsi člani ekipe odhiteti proti hudourniku, ki je z ene strani obdajal tabor in v njegovi bližini nabrati potreben material za izdelavo ognja. Ko so nabrali material so morali z majhno pomočjo mentorjev postaviti material ob vrvice in ograjo. Ko smo zaslišali zvok piščalke smo se vsi naenkrat zapodili proti postavljenem ognju in ga s pomočjo vžigalic poizkusili vneti. Prva ekipa čigar ogenj je dosegel in prekuril vrvico na pol je bila zmagovalka izziva. Ta naloga pa ni bila tako preprosta, saj so vsi sodelujoči morali vedeti točno kaj bodo nabrali in kako postavljati material. To je bila naloga povezanosti vseh delov, saj prav tako na intervencijah vsak član skrbi da je njegovo delo opravljeno, saj drugače požara ne uspemo pogasiti. Ob vsem tem je bila ta naloga tudi nekakšna priprava gasilcev da se ognja ne bojijo, ampak se z njem soočijo. Težave je mladim gasilcem povzročal tudi veter, ki jim je mešal štrene a so se mu s skupnim sodelovanjem postavili po robu, da so uspešno prižgali pripravljene materiale, ki so jih lahko pripeljali do zmage.
Zapisal: Timotej V.
Kot vsak klasičen dan smo danes izvedli, kar 5 različnih mnogobojev.
Pri minskem polju smo preverjali, kako se gasilec znajde v situaciji z minimalno vidljivostjo in večina možnimi izhodi, ki se pri nekaterih tudi zmotiš in greš ponovno.
Pri obračanju šotorke, pa so morali preizkusiti, kako življenje obrniti na pravo stran. Če si jo hotel obrniti si se moral sodelovati (skočiti na hrbet …) tako, kot pri gasilcih na intervencijah, ko sami ne zmorejo pa potem sklenejo skupne moči in jim uspe.
Pri vaji kje je imbus smo pregledali, kako bi se znašli v situaciji, ko imaš zelo malo časa da vidiš veliko predmetov in si jih moraš večino zapomniti.
Pri igri pozvoni zvonček pa smo preverjali, kako bi se znašli, ko imaš pod stvarjo, ki jo rešuješ ogenj ali kaj podobnega česar se ne smeš dotakniti da lahko rešiš. Pri tej igri je tudi zelo pomembno zelo sodelovanja.
Pri orientaciji je pa bilo tako da smo preverjali, kako bi se znašli v naravi s pomočjo zemljevida in kompasa. To tudi gasilcem velikokrat pomaga, ko iščejo pogrešano osebo v gozdu.
Napisal: Luka Š.
Sedaj že predvidljivo se je čas zbujanja otrok očitno zamaknil, a so se vseeno polni pričakovanja in z nasmehi na obrazih podali novim izzivom naproti. Danes so jim štrene mešale orientacija, kjer so morali odkriti 3 točke v bližini tabora, minsko polje, ki je preizkušalo spomin prostora, igra "kje je imbus", kjer so trenirali svoj kratkoročni spomin :), plezanje do zvončka pa je v njih obudilo zavedanje, da skupaj lahko dosežemo, kar se nam je zdelo nemogoče, s šotorke pa so trenirali svojo iznajdljivost. Vse to je bil del velikega mnogoboja, ki je danes pošteno zamajal stanje na skupni lestvici. Po napornem tekmovanju smo se ohladili in odpočili v jezeru, nato pa odšli na odličen kuskus in omako. Vse to so bile nekako priprave na nekoliko za gasilce kontroverzno tekmovanje v kurjenju ognja…Pri nekaterih se je res pokazalo, da so bolj gasilci kot požigalci, imeli pa smo tudi izjeme, ki so kot pokazane dokazale, da obvladajo uporabo vžigalic. Kot se spodobi smo seveda v dan vključili tudi nekaj teoretičnega znanja, ki je na trenutke pritegnilo nasmeh na usta tekmovalcev. Kmalu nas je v notranje prostore odgnal dež a se mu nismo pustili in kot klasični gasilci nemoteno nadaljevali z aktivnostim. Ko so vsi prejeli svojega skritega prijatelja so se otroci odpravili na zaslužen počitek, ki jim bo še kako prav prišel v jutrišnjih tekmovanjih.
Zapisal: Andraž
V torek smo se zbudili v dokaj hladno jutro. Po jutranjem dvigu zastave in telovadbe, smo zapeli rojstnodnevno pesem trem slavljencem. Za zajtrk smo pojedli 10 kilogramov čokolešnika in ostalih dobrot. Ker pa se ne zabavam po cele dneve, smo imeli izobraževalne veščine: preventivec, novinar-fotograf, likovnik, bolničar in naravoslovec-gozdar. Po veščinah so odšla društva na kanuje in se kopati. Po vsem živahnem dogajanju smo imeli za kosilo odličen golaž in polento. Ko se je hrana polegla, smo imeli tri igre za mnogoboj. Prva igra se je imenovala žogice v vedro, druga gobice in zadnja tek po zastavice. Sledila je malica in interesne dejavnosti. Pri kuharski delavnici so spekli 110 palačink za ves tabor. Za večerni program smo pripravili karaoke, kjer smo zapeli in zaplesali različne pesmi. Glasbeni večer smo zaključili z branjem sporočil skritih prijateljev. Nato smo si umili zobe in odšli vsak v svoj šotor spat.
Napisali: Julija, Tinkara, Anže in Iza.
Danes, 28. 6. 2021, smo izvajali igro mnogoboja minsko polje. Pri tej igri so nekatere ekipe bile slabše in nekatere boljše. Za nekatere igre, kot so na primer minsko polje, potrebuješ zbranost, pri igri, kot je igra žleb, pa potrebuješ zbranost in imeti dobro pozicijo svojih rok. Pri igri vlečenje vrvi pa potrebuješ fizično moč. Pri vseh teh igrah pa je zelo pomembna taktika. Pri minskem polju smo se zelo zabavali in tisti, ki smo imeli zavezane oči smo bili v veliki meri zmedeni, ker je zraven govorila še druga ekipa, ki je tekmovala zraven. Ampak še zmeraj smo se zelo zabavali in se imeli fino, malo pa tudi na trnih. Morali smo pa biti zelo zbrani, ker nisi smel stopiti na beli lonček, ker ti je pribil 5 sekund, kar pa ni ravno v redu. Da pa je bilo malo težje, so nam mentorji na vse konce, poleg belih dali še lončke naše barve. Še vedno pa se nas je zelo malo dotaknilo belih lončkov.
Napisal: Luka Š.
V ponedeljek zjutraj nas je prebudilo toplo sonce ob zvokih gasilske sirene. Hitro smo poskakali iz naših šotorov, si umili zobe in se postavili v zbor. Za red in naše fizično stanje so danes skrbeli člani PGD Vič in Slape-Polje. Danes smo zapeli kar dve pesmi že na vse zgodaj zjutraj, saj smo poleg himne zapeli še Vse najboljše za dva naša slavljenca Nika in Mateja. S hitro telovadbo smo prebudili naša zaspana telesa, nato pa nas je v jedilnici že čakal zajtrk. Kosmiči, mleko, jogurt, marmelada, pašteta in maslo so odlična kombinacija za dober začetek dneva. Po zajtrku smo se preizkusili v naših gospodinjskih sposobnostih in pospravili šotore, ker naša stroga komisija vidi vsako gubico na spalkah, smet v šotoru in ne zložena oblačila. Po vseh jutranjih aktivnostih je sledila igra minsko polje. Vsaka skupina je izbrala člana, ki je imel zavezane oči, ostali člani pa so ga morali usmerjati do pravilnih lončkov. Pri tem se ni smel dotakniti min, saj so prinesle negativne točke. Po igri z minami smo se igrali še igro z zastavicami. Sonce je bilo vsako minuto bolj vroče, še dobro, da je jezero zelo blizu, kamor smo se šli ohladit. Po ohladitvi smo imeli kosilo. Danes smo jedli juho, rižoto in zeleno solato z zeljem. Po kosili smo imeli prosti čas, ki smo ga izkoristili za skok v jezero in vožnjo s kanuji. Sledile so igre ob vodi za mnogoboj, kjer smo preizkusili našo natančnost pri prenašanju žogice s pomočjo cevi. Ob 17. uri smo imeli malico in po malici delavnice. Za zaključek popoldneva smo še enkrat imeli igro z zastavicami in nato večerjo. Po večerji smo prebrali pisma skritih prijateljev in se posladkali s sladico, ki so jo otroci naredili na kuharski delavnici. Sonce se je poslavljalo in prižgali so taborni ogenj in se nato počasi odpravili spat. Do 22. ure smo se vsi lepo stuširali in umili zobe in v taboru je bilo slišati le prasketanje ognja. Lahko noč in srečno dežurnemu društvu na straži.
Zapisala: Katarina
Začelo se je v nedeljo, 27. junija, ko se je naš tabor odpravil do slapa Savica.
Že pred začetkom bujenja je bil celoten tabor pripravljen na izziv, ki ga čaka in rade volje so pripravili vse potrebno za dolgo pot, ki nas je čakala. Po osvojenih novih krajih in veliko novih fotografij smo se konkretno lačni vrnili v tabor, kjer nas je pričakalo obilno kosilo. Kot že tradicionalno smo se po kratki pavzi odpravil proti vodi, ki nas je prijetno ohladila a pripravila na mnogoboj, ki vsak dan preizkuša povezanost in pripravljenost ekip na našem taboru. Na mnogoboju so se ekipe pomerile v prenosu vod iz lončka v lonček preko glave. Danes je prevladovala ekipa Team Slovenija, ki je za las ugnala včerajšnje prvake.
Ko smo se nekako vsi ponovno zbrali v našem taboru, pa je sledilo še šest različnih interesnih dejavnosti, ki so se jih skoraj vsi z navdušenjem lotili. Nekako pa se je do sedaj dan že prevesil v večer in celotna zbrana društvo že nestrpno pričakujejo večerjo, ki jih bo ohranila pri moči za naslednje prihajajoče težke, a prijetne dni.
Zapisala: Timotej in Massimo