Bila je lepa Uršika,
tam ob skali je sedela.
Bila je vsa objokana,
ker sama je bedela.

V Bohinjsko jezero je gledala,
ker je ženina pogrešala.
Ženin jo je zapustil,
ker med njima vladal je nemir.

Ko iz vode jo pogledal je,
ga zabolelo je srce.
Svojo žalost je utopil,
v vrčku vina in se ga napil.

Ko se je napil,
kozarec je razbil.
Na dno Uršiko povlekel je,
in počistila mu je vse.

Zasužnjena v klet zaprta,
bila je žalostna in potrta,
kakor obrana vinska trta,
ki bila v temo je zaprta.

Ko zjutraj trezen se zbudi,
zasužnjeno Urško osvobodi.
Nato urno steče stran,
in ne vrne se nikdar.

                        Jože Vučko
                       Matija Puhar

Zjutraj nas je kot ponavadi zbudila glasna in zavijajoča sirena, ki nam gre že počasi malo na živce. Po jutranji osebni higieni in zajtrku smo se pripravili za ocenjevanje šotorov, ki smo ga malo prilagodili zaradi dežja. Ta nam je tudi otežil dostop do toalete, zato smo čez tisto veliko lužo postavili zloženo gasilsko mizo za lep prehod. Po zajtrku smo se udeleženci letošnjega tabora razdelili v manjše skupine za pridobitev veščin. Za pionirje je bila na voljo preventiva, za mladince sta bila gozdar ter likovnik, za pripravnike pa bolničar ter novinar/fotograf. Nato smo imeli kosilo, zaradi groznega dežja pa smo ostali kar v jedilnici kjer smo gledali risanke. Ko se je dež malo polegel smo imeli naslednjo igro mnogoboja imenovano “Alias”.

 Pri tej igri je morala vsaka ekipa izbrati 2 člana, ki sta s pantomimo soigralcem kazala besede, ki so bile napisane na karticah, 2 pa sta druge besede razlagala. To sta morala opraviti brez, da bi omenila koren besede. Po uspešni igri in med malico so nam taborniki predstavili njihov način življenja, delovanja in njihovo opremo. Po večerji je sledila predstavitev tabornic z igrico bans poni, nato pa je sledila večerna toaleta ter težko pričakovani spanec.

Po nekaj dneh je končno posijalo sonce! Po že skoraj rutinskem dvigu zastave ter petju slovenske himne, smo se odpravili na zajtrk. po strogem ocenjevanju šotorov smo se oblekli v kopalke ter odšli na plažo, kjer so nas pričakali supi.

Po razlagi uporabe so vsi razen prva izbrana skupina odšli nazaj v tabor, kjer smo čakali da pridemo na vrsto za uživanje na supu. Seveda smo se “na vodi” zelo zabavali med čakanjem pa smo pripravniki vadili svoje odbojkarske sposobnosti za prihajajočo se tekmo med nami in mentorji. Preden smo se odpravili na kosilo smo imeli še eno igro mnogoboja imenovano Štafeta, kjer smo se igralci skupin razporedili vsak na svojo točko.
Začeli smo s kratkim kolesarskim podvigom proti jedilnici, nato je sledilo zbijanje tarče z vedrovko, metanje makaronov v kozarčke, vodenje teniške žogice slalom med ovirami z veslom, spenjanje cevi na trojak, streljanje na gol, udarec žogice z loparjem, žaganje veje ter na koncu met na koš.

Po kosilu smo imeli počitek, nato pa težko pričakovano tekmo med mentorji in pripravniki, ki so jo seveda zmagali…mentorji! Nato je sledila proga preživetja, vmes pa se je delila malica. Na progi preživetja smo morali čez naravni poligon spraviti debelo palico: Borisa. Po končani progi se je končalo tudi naše tekmovanje, saj je to bila zadnja igra mnogoboja in po njej smo vsi šli pod tuš, saj smo bili čisto blatni zaradi ene izmed ovir.

Ker pa je bilo za nas tekmovanja končno konec in se nam bliža tudi konec tabora, smo imeli danes tudi manjšo improvizirano veselico z čevapčiči, muziko, plesom, ter najboljšo zabavo na našem taboru.

V sredo, 28. junija smo 5. dan tabora kljub slabemu vremenu uspešno preživeli.

Dopoldne smo za ekipe pripravili osmeroboj, na katerem se je naših osem ekip pomerilo v raznih spretnostih; od vezanja makarončkov z eno roko, do zbijanja kegljev iz plastenk (katere vse vaje smo imelim si lahko seveda pogledate v galeriji).

Prenos pink ponk žogice čez poligon

Malo pred kosilom nas je dež pregnal pod streho, kjer smo si čas krajšali z ogledom Smrkcev, po kosilu pa nadaljevali z mnogobojem (na našo srečo, je popoldne za eno uro prenehalo deževati). Zvečer smo imeli planiran kino večer, ki smo ga zaradi kopice dežja začeli že pred večerjo. Ogledali smo si nekaj filmov, med njimi Zootopio in Ledeno dobo.

Zbijanje kegljev

Večer smo tako zaključili, in se po umivanju zob zavili v spalne vreče, v upanju na sončni jutri.