Petek je bil še en dan za mnogoboj, saj so bile vse organizirane aktivnosti povezane z njim. Po vseh obveznih jutranjih obveznostih (zbor, telovadba, zajtrk, ocenjevanje šotorov) smo se zbrali po skupinah in sledila sta nova boja za točke.
Najprej smo se igrali z brisačami in prenašali žogice, potem pa smo se spopadli še z poligonom za deseteroboj, ki so nam ga s skupnimi močmi pripravili mentorji. Večina nalog je bila preprostih in rutinskih, še največ težav nam je povzročala prva naloga, ko smo morali z razdalje zadeti majhno škatlico. 
Ker je bilo do kosila še nekaj časa, smo to izkoristili za eno zadnjih kopanj v jezeru. Po slastnem kosilu pa nas je čakala še zadnja igra mnogoboja na taboru, kot običajno je bila to proga preživetja, poligon, s katerim nam mentorji vrnejo za vse težave, ki smo jim jih povzročali čez teden. 
Čakal nad je tek po gozdu, pajkova mreža, skozi katero smo morali splezati, del proge smo morali premagati po lestvi. Kot vrhunec pa nas je pričakala blatna kopel, da smo bili na koncu res popolnoma umazani. Pri tej disciplini je res v ospredje stopila kemija v ekipi, kajti najhitrejše so bile ekipe, katere člani so si medseboj najbolj pomagali. 
Zvečer smo imeli namesto večerje organizirano veselico in tudi temu primerno hrano, čevapčiče. Po pojedini smo ob glasni in poskočni muziki skupaj zapeli in se zavrteli, naravnost v šotore in na počitek.